Odločitev, da poiščemo psihološko pomoč, je lahko ena pomembnejših odločitev v življenju. Toda pogosto se začne z negotovostjo. Ali so moje težave dovolj resne? Ali potrebujem psihologa, psihiatra ali psihoterapevta? Kako naj vem, da je strokovnjak res usposobljen? In kaj, če bom za pogovore porabil veliko časa in denarja, sprememb pa ne bo? Takšna vprašanja
Ste že kdaj želeli nekaj povedati, pa ste se ustavili, ker vas je skrbelo, kaj si bodo mislili drugi? Ste pred sestankom, druženjem ali telefonskim klicem večkrat premislili, kaj boste povedali? Morda ste po povsem običajnem pogovoru še ure analizirali svoje besede in se spraševali, ali ste naredili slab vtis. Občasna negotovost v družbi je
Včasih zadostuje ena pripomba, napačno razumljen pogled ali nepričakovana ovira. V trenutku začutimo napetost, glas postane glasnejši, besede ostrejše in odziv intenzivnejši, kot smo nameravali. Šele pozneje, ko se umirimo, se vprašamo: Zakaj sem se tako odzval? Zakaj me je nekaj tako majhnega tako močno razjezilo? Izbruhi jeze lahko vplivajo na partnerske odnose, družinsko življenje,
Včasih nas preseneti moč lastnega čustvenega odziva. Nekdo izreče pripombo, mi pa se odzovemo z jezo, ki se zdi nesorazmerna dogodku. Drugič se znajdemo v družbi ljudi in začutimo napetost, čeprav nam nihče neposredno ne grozi. Začnemo razmišljati, kaj si drugi mislijo o nas, ali bomo povedali kaj napačnega in ali bodo opazili našo negotovost.
Predstavljajte si, da se vam med povsem običajnim dnevom nenadoma pojavi neprijetna misel. Morda pomislite, da ste pozabili zakleniti vrata, čeprav ste ključ pravkar obrnili. Morda se pojavi podoba dogodka, ki ga nikakor ne želite doživeti. Ali pa vas začne preganjati vprašanje, ali ste nehote komu škodovali. Večina ljudi občasno doživi neželene misli. Nekatere hitro
Včasih nas dogodek, ki se drugim zdi nepomemben, čustveno prizadene veliko močneje, kot bi pričakovali. Nekdo povzdigne glas in začutimo nenadno napetost. Partner se za nekaj ur ne oglasi in v nas se prebudi močan strah pred zavrnitvijo. Ob določeni situaciji se odzovemo z jezo, umikom ali občutkom ogroženosti, čeprav razumemo, da neposredne nevarnosti ni.
Na začetku odnosa je lahko vse videti povsem drugače. Druga oseba je pozorna, samozavestna, očarljiva in daje občutek, da vas zares razume. Sčasoma pa se lahko pojavijo pripombe, ob katerih začnete dvomiti o sebi. Vaša čustva postanejo pretirana, vaše potrebe nepomembne, vaše napake pa predmet ponavljajočih se očitkov. Morda se vse pogosteje opravičujete, čeprav ne
Včasih se sprememba začne skoraj neopazno. Človek zjutraj težje vstane. Stvari, ki so ga nekoč veselile, ga ne pritegnejo več. Na sporočila odgovarja pozneje, odlaša z vsakodnevnimi opravili in se vse pogosteje sprašuje, zakaj nima energije niti za stvari, ki so mu pomembne. Okolica lahko takšno spremembo razume kot utrujenost, pomanjkanje motivacije ali posledico zahtevnega
Odprete računalnik, ker morate dokončati pomembno nalogo. Nekaj minut pozneje preverjate telefon, odgovarjate na sporočilo, razmišljate o drugi obveznosti in se nenadoma zaveste, da prvotnega dela sploh še niste začeli. Poskusite ponovno. Tokrat si obljubite, da boste zares zbrani. Toda pozornost znova odtava. Takšne izkušnje pozna veliko ljudi. Nekateri jih doživljajo predvsem ob utrujenosti, stresu
Srce začne nenadoma močno razbijati. Dihanje postane hitrejše, v prsih se pojavi neprijeten pritisk, roke se tresejo. Za trenutek imate občutek, da izgubljate nadzor nad svojim telesom. Morda vas prešine misel, da boste omedleli, doživeli srčni infarkt ali celo umrli. Strah postane tako intenziven, da je težko razmišljati o čem drugem. Takšna izkušnja je lahko
Kje se konča legitimno vplivanje in začne manipulacija? Delavnica raziskuje psihologijo vplivanja, socialni dokaz, avtoriteto, okvirjanje, sidranje ter etične meje njihove uporabe.
Kaj stranka v resnici sporoča, ko reče »predrago«? Delavnica pokaže, kako razlikovati med ceno, vrednostjo, proračunom, tveganjem in pogajanjem ter ugovor najprej razumeti.
Stranka ne kupuje seznama lastnosti. Delavnica pokaže, kako lastnosti produkta povezati s problemom, koristmi, tveganji in vrednostjo, ki jo zaznava konkretna stranka.
Prodajalec lahko odlično pozna rešitev in kljub temu rešuje napačen problem. Delavnica pokaže, kako z vprašanji, poslušanjem in preverjanjem razumevanja odkriti dejanske potrebe stranke.
Zakaj stranka reče, da mora še premisliti, čeprav ste ji vse razložili? Delavnica pokaže, kako negotovost, tveganje, količina informacij in struktura izbire vplivajo na nakupno odločitev.
Ljudje ne želijo vedeti samo, kaj morajo narediti. Delavnica pokaže, kako povezati vsakodnevne naloge z rezultati, ljudmi in širšim prispevkom zaposlenega.
Zakaj nekateri zaposleni naredijo samo tisto, kar morajo, drugi pa prispevajo tudi brez navodil? Delavnica raziskuje psihološko ozadje zavzetosti, pobude in prostovoljnega prispevka.
Včasih ljudi ni treba dodatno motivirati. Delavnica pokaže, kako mikrovodenje, nejasne prioritete, organizacijske ovire, nepravičnost in ignoriranje pobud postopoma zmanjšujejo motivacijo zaposlenih.
Denar lahko motivira. Toda dober sistem nagrajevanja zahteva več kot bonus. Delavnica pokaže, kako finančne spodbude, pravičnost in merila uspešnosti vplivajo na vedenje zaposlenih.
Zakaj človek, ki je v organizacijo prišel motiviran in poln pobude, sčasoma izgubi energijo? Delavnica razkriva psihološke in organizacijske dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih.
Dobra skupina posameznikov še ni nujno dobra ekipa. Delavnica pokaže, kako zaupanje, psihološka varnost, skupni cilji in izmenjava informacij vplivajo na sodelovanje.
Nestrinjanje še ne pomeni konflikta. Delavnica pokaže, kako različna mnenja postanejo osebni konflikt, kako prepoznati eskalacijo ter pogovor ponovno usmeriti k problemu in rešitvi.
Težki pogovori običajno ne postanejo lažji, če jih odlašamo. Delavnica pokaže, kako se pripraviti, odpreti neprijetno temo, obvladati zahtevne odzive in pogovor zaključiti z jasnim dogovorom.
Komunikacijski nesporazumi pogosto ne nastanejo zato, ker ljudje ne znajo govoriti. Nastanejo zato, ker med tem, kar nekdo želi povedati, tem, kar dejansko pove, in tem, kar drugi razume, obstaja prostor za interpretacijo. In prav v tem prostoru se lahko pomen sporočila spremeni. Ali se to dogaja tudi pri vas? Vodja poda navodilo. Zaposleni ga
Ali med pogovorom res poslušamo ali predvsem pripravljamo svoj odgovor? Delavnica pokaže, kako aktivno poslušanje, vprašanja in preverjanje razumevanja izboljšujejo komunikacijo in odnose.
Odgovornost zaposlenih ni samo vprašanje njihovega odnosa do dela. Na to, koliko odgovornosti ljudje dejansko prevzamejo, vplivajo tudi način vodenja, jasnost pričakovanj, stopnja samostojnosti ter posledice odločitev in vedenja. Ali se to dogaja tudi pri vas? Vodja razloži nalogo. Zaposleni prikima. Dogovor se zdi jasen. Čez nekaj dni naloga ni končana. »Zakaj to še ni
Povratna informacija je ena ključnih nalog vodje, vendar so najpomembnejši pogovori pogosto tudi najtežji. Delavnica pokaže, kako govoriti jasno, konkretno in razvojno.
Vodje pogosto prevzamejo preveč nalog, ker verjamejo, da jih bodo sami opravili hitreje ali bolje. Delavnica pokaže, kako delegirati odgovornost, razvijati samostojnost zaposlenih in zmanjšati mikrovodenje.
Nekatere odločitve sprejemamo po urah analiz. Druge v nekaj minutah. Pri nekaterih pa imamo odgovor skoraj takoj. »To ne bo delovalo.« »Ta ideja je dobra.« »Temu človeku zaupam.« »Tega tveganja ne bomo sprejeli.« »To smo že poskusili.« Hitro odločanje samo po sebi ni problem. Brez njega bi težko delovali. Izkušnje nam omogočajo prepoznavanje vzorcev in
Z ljudmi, s katerimi delamo vsak dan, imamo občutek, da jih poznamo. Vemo, kdo je zanesljiv. Kdo je ambiciozen. Kdo je težaven. Kdo ima potencial. Kdo potrebuje nadzor. Kdo je »naravni vodja«. In kdo po našem mnenju verjetno nikoli ne bo. Toda koliko teh zaključkov temelji na dejanskem vedenju in koliko na predstavi, ki smo
