A

Afekt
Čustveno stanje oziroma način izražanja čustev, ki ga lahko opazujemo pri človeku. V psihologiji se pojem uporablja nekoliko drugače kot vsakdanji izraz »čustvo« in ima lahko različne pomene glede na kontekst.

Agresivnost
Nagnjenost k vedenju, pri katerem posameznik povzroča ali namerava povzročiti škodo, pritisk ali poseg v drugega človeka. Agresivnost ima lahko različne oblike in je ne smemo enačiti z vsakim konfliktom ali izražanjem jeze.

Anksioznost
Stanje povečane zaskrbljenosti, napetosti ali pričakovanja nevarnosti. Določena stopnja tesnobe je običajen odziv človeka, težava pa lahko nastane, kadar je tesnoba pretirana, vztrajna ali pomembno vpliva na vsakdanje življenje.

Avtomatizirano vedenje
Vedenje, ki se izvaja z malo zavestnega razmišljanja, pogosto zato, ker je postalo dobro naučeno ali povezano z določenim kontekstom. Pomembno vlogo ima pri oblikovanju in ohranjanju navad.

B

Brezpogojno sprejemanje
Odnos, pri katerem človeka sprejemamo kot osebo, tudi kadar ne odobravamo njegovega posameznega vedenja. Pojem je pomemben predvsem pri razumevanju odnosov, vzgoje in psihoterapevtskega odnosa.

Č

Čustva
Psihološki procesi, ki vključujejo subjektivno doživljanje, telesne spremembe, vrednotenje situacije in pogosto tudi pripravljenost na določeno vedenje. Čustva pomembno vplivajo na naše odločitve, odnose in vedenje.

Čustvena regulacija
Proces, s katerim človek vpliva na intenzivnost, trajanje ali izražanje svojih čustev. Ne pomeni nujno zatiranja čustev, temveč sposobnost njihovega prepoznavanja in ustreznega odzivanja nanje.

D

Duševno blagostanje
Širše stanje človekovega psihološkega funkcioniranja, ki vključuje doživljanje zadovoljstva, občutek smisla, kakovost odnosov, sposobnost spoprijemanja z življenjskimi izzivi in druge vidike kakovosti življenja.

I

Identiteta
Način, kako posameznik doživlja in razume sebe, svoje značilnosti, vrednote, vloge, pripadnosti in življenjske izkušnje. Identiteta se skozi življenje razvija in spreminja.

Impulzivnost
Nagnjenost k hitremu odzivanju brez dovolj premisleka o možnih posledicah. Impulzivno vedenje se lahko pojavlja na različnih področjih vsakdanjega življenja.

K

Kognitivna pristranskost
Predvidljiv način odstopanja pri presojanju, razmišljanju ali odločanju, zaradi katerega lahko človek informacije obdeluje drugače, kot bi jih pri povsem nevtralni presoji.

Kritično mišljenje
Sposobnost premišljenega presojanja informacij, argumentov in dokazov. Vključuje preverjanje virov, prepoznavanje predpostavk ter pripravljenost, da svoje mnenje spremenimo, kadar za to obstajajo dobri razlogi.

M

Motivacija
Procesi, ki vplivajo na to, zakaj človek začne določeno vedenje, ga usmerja in pri njem vztraja. Motivacijo oblikujejo različni notranji in zunanji dejavniki.

Miselni vzorci
Relativno ustaljeni načini razmišljanja, s katerimi posameznik razlaga sebe, druge ljudi in dogodke. Vplivajo lahko na čustva, vedenje in odločanje.

N

Navezanost
Čustvena vez med posameznikom in pomembno drugo osebo. V psihologiji se pojem pogosto uporablja pri razumevanju odnosov med otrokom in skrbnikom ter pozneje pri razumevanju medosebnih odnosov.

Navada
Naučen vzorec vedenja, ki se ob določenih okoliščinah sproži razmeroma avtomatično. Navade lahko pomembno oblikujejo naše vsakodnevno vedenje.

O

Osebnost
Relativno značilen in dolgoročno stabilen način doživljanja, mišljenja in vedenja posameznika. Osebnost vključuje različne značilnosti, vendar človekovega vedenja ne določa neodvisno od situacije in okolja.

Odlašanje
Prelaganje začetka ali izvedbe načrtovanega vedenja oziroma naloge, čeprav posameznik ve, da bi bilo smiselno ukrepati prej.

Odločanje
Proces izbire med različnimi možnostmi. Na človekove odločitve vplivajo informacije, cilji, čustva, izkušnje, socialno okolje in številni drugi dejavniki.

P

Prepričanje
Miselna predstava oziroma stališče, za katerega posameznik meni, da je resnično ali pomembno. Prepričanja vplivajo na to, kako razlagamo dogodke in kako se nanje odzivamo.

Psihološka odpornost
Sposobnost posameznika, da se prilagaja obremenitvam, spremembam in težavam ter se po zahtevnih izkušnjah ponovno vzpostavi oziroma prilagodi novim okoliščinam.

Psihološka potreba
Temeljna potreba, povezana s človekovim psihološkim funkcioniranjem. Zadovoljenost psiholoških potreb lahko vpliva na motivacijo, počutje in vedenje.

S

Samopodoba
Način, kako posameznik doživlja in vrednoti samega sebe. Vključuje predstave o lastnih značilnostih, sposobnostih, vrednosti in vlogah.

Samonadzor
Sposobnost uravnavanja lastnega vedenja, čustev ali impulzov glede na dolgoročne cilje, pravila ali okoliščine.

Samozavest
Prepričanje posameznika o lastnih sposobnostih in zmožnosti učinkovitega delovanja v določenih okoliščinah. Samozavest ni nujno enaka splošnemu občutku lastne vrednosti.

Stres
Odziv oziroma proces, ki nastane, ko posameznik določeno situacijo zazna kot pomembno in zahteva prilagajanje ali presega njegove trenutno zaznane zmožnosti spoprijemanja.

T

Tesnoba
Neprijetno čustveno stanje, povezano z zaskrbljenostjo, napetostjo ali pričakovanjem nevarnosti. Tesnoba je lahko običajen odziv na negotovost, vendar lahko postane problematična, kadar je pretirana ali vztrajna.

V

Vedenje
Dejavnosti in odzivi posameznika, ki jih lahko opazujemo ali jih preučujemo z različnimi psihološkimi metodami. Vedenje je rezultat prepletanja številnih dejavnikov, med drugim osebnih značilnosti in situacije.

Vedenjski vzorec
Relativno ustaljen način odzivanja oziroma ravnanja, ki se ponavlja v podobnih okoliščinah. Vedenjski vzorci so lahko zavestni ali avtomatizirani in se lahko skozi izkušnje spreminjajo.

Z

Zadovoljstvo z življenjem
Posameznikova splošna kognitivna ocena lastnega življenja. Gre za enega od vidikov širšega subjektivnega blagostanja.

Zaupanje
Pričakovanje, da bo druga oseba, skupina ali sistem ravnal na določen način, ki ga posameznik ocenjuje kot dovolj zanesljivega ali varnega. Zaupanje ima pomembno vlogo v medosebnih odnosih in sodelovanju.

Slovar bomo postopoma dopolnjevali

Psihološki slovar ni zaključen seznam. Nove pojme bomo dodajali postopoma ter jih povezovali z raziskavami, članki in drugimi vsebinami Psihovizije.

Če želite bolje razumeti določen psihološki pojem, ga lahko poiščete v iskalniku Psihološke knjižnice ali nadaljujete z raziskovanjem posameznega področja.

»Ko razumemo pojem, lažje razumemo tudi človeka.«

 – Danijel Horvat