Odločitev, da poiščemo psihološko pomoč, je lahko ena pomembnejših odločitev v življenju. Toda pogosto se začne z negotovostjo. Ali so moje težave dovolj resne? Ali potrebujem psihologa, psihiatra ali psihoterapevta? Kako naj vem, da je strokovnjak res usposobljen? In kaj, če bom za pogovore porabil veliko časa in denarja, sprememb pa ne bo? Takšna vprašanja
Ste že kdaj želeli nekaj povedati, pa ste se ustavili, ker vas je skrbelo, kaj si bodo mislili drugi? Ste pred sestankom, druženjem ali telefonskim klicem večkrat premislili, kaj boste povedali? Morda ste po povsem običajnem pogovoru še ure analizirali svoje besede in se spraševali, ali ste naredili slab vtis. Občasna negotovost v družbi je
Včasih zadostuje ena pripomba, napačno razumljen pogled ali nepričakovana ovira. V trenutku začutimo napetost, glas postane glasnejši, besede ostrejše in odziv intenzivnejši, kot smo nameravali. Šele pozneje, ko se umirimo, se vprašamo: Zakaj sem se tako odzval? Zakaj me je nekaj tako majhnega tako močno razjezilo? Izbruhi jeze lahko vplivajo na partnerske odnose, družinsko življenje,
Včasih nas preseneti moč lastnega čustvenega odziva. Nekdo izreče pripombo, mi pa se odzovemo z jezo, ki se zdi nesorazmerna dogodku. Drugič se znajdemo v družbi ljudi in začutimo napetost, čeprav nam nihče neposredno ne grozi. Začnemo razmišljati, kaj si drugi mislijo o nas, ali bomo povedali kaj napačnega in ali bodo opazili našo negotovost.
Predstavljajte si, da se vam med povsem običajnim dnevom nenadoma pojavi neprijetna misel. Morda pomislite, da ste pozabili zakleniti vrata, čeprav ste ključ pravkar obrnili. Morda se pojavi podoba dogodka, ki ga nikakor ne želite doživeti. Ali pa vas začne preganjati vprašanje, ali ste nehote komu škodovali. Večina ljudi občasno doživi neželene misli. Nekatere hitro
Včasih nas dogodek, ki se drugim zdi nepomemben, čustveno prizadene veliko močneje, kot bi pričakovali. Nekdo povzdigne glas in začutimo nenadno napetost. Partner se za nekaj ur ne oglasi in v nas se prebudi močan strah pred zavrnitvijo. Ob določeni situaciji se odzovemo z jezo, umikom ali občutkom ogroženosti, čeprav razumemo, da neposredne nevarnosti ni.
Včasih se sprememba začne skoraj neopazno. Človek zjutraj težje vstane. Stvari, ki so ga nekoč veselile, ga ne pritegnejo več. Na sporočila odgovarja pozneje, odlaša z vsakodnevnimi opravili in se vse pogosteje sprašuje, zakaj nima energije niti za stvari, ki so mu pomembne. Okolica lahko takšno spremembo razume kot utrujenost, pomanjkanje motivacije ali posledico zahtevnega
Odprete računalnik, ker morate dokončati pomembno nalogo. Nekaj minut pozneje preverjate telefon, odgovarjate na sporočilo, razmišljate o drugi obveznosti in se nenadoma zaveste, da prvotnega dela sploh še niste začeli. Poskusite ponovno. Tokrat si obljubite, da boste zares zbrani. Toda pozornost znova odtava. Takšne izkušnje pozna veliko ljudi. Nekateri jih doživljajo predvsem ob utrujenosti, stresu
Srce začne nenadoma močno razbijati. Dihanje postane hitrejše, v prsih se pojavi neprijeten pritisk, roke se tresejo. Za trenutek imate občutek, da izgubljate nadzor nad svojim telesom. Morda vas prešine misel, da boste omedleli, doživeli srčni infarkt ali celo umrli. Strah postane tako intenziven, da je težko razmišljati o čem drugem. Takšna izkušnja je lahko
Duševno blagostanje si pogosto predstavljamo kot življenje, v katerem smo zadovoljni, mirni, motivirani in čustveno uravnoteženi. Želimo si manj stresa, manj skrbi, manj notranjega nemira in več prijetnih občutkov. Vse to je razumljivo. Toda človek, ki dobro živi, ni človek, ki se ves čas dobro počuti. Življenje vključuje tudi utrujenost, izgube, konflikte, negotovost, neuspehe, razočaranja
Psihološka odpornost se pogosto pokaže šele takrat, ko življenje ne poteka po načrtu. Izguba. Bolezen. Razhod. Neuspeh. Dolgotrajna negotovost. Sprememba, ki je nismo izbrali. Dogodek, po katerem življenje ni več povsem takšno, kot je bilo prej. Takšne izkušnje lahko bolijo. Lahko nas prestrašijo, utrudijo, razjezijo ali za nekaj časa popolnoma ustavijo. Kljub temu številni ljudje
Misli pred spanjem imajo nenavadno lastnost. Ves dan smo lahko utrujeni in si želimo samo postelje. Ko končno ugasnemo luč, zapremo oči in odstranimo večino zunanjih dražljajev, pa se zgodi nekaj drugega. Um se prebudi. Spomnimo se pogovora izpred nekaj ur. Razmišljamo o jutrišnjem sestanku. V mislih sestavljamo odgovor, ki bi ga morali povedati. Spomnimo
Razdražljivost se pogosto pokaže ob povsem majhnih stvareh. Nekdo nas nekaj vpraša ob nepravem trenutku. Telefon ponovno zazvoni. Pred nami nekdo vozi nekoliko počasneje. Ne najdemo ključev. Računalnik ne naredi tega, kar pričakujemo. Nekdo pusti skodelico tam, kjer je po našem mnenju ne bi smel. Dogodek je majhen, odziv pa presenetljivo močan. Včasih že nekaj
Preobremenjenost se lahko pojavi v trenutku, ko posamezna naloga sploh ni posebej zahtevna. Odgovoriti moramo na sporočilo. Poklicati nekoga. Dokončati dokument. Kupiti nekaj za dom. Sprejeti odločitev. Preveriti termin. Odgovoriti na elektronsko pošto. Nič od tega samo po sebi ni nujno preveč. Toda vse skupaj lahko nenadoma postane preveč. Takrat ne občutimo samo, da imamo
Občutek krivde ob počitku, je nenavaden psihološki paradoks. Utrujeni smo in vemo, da potrebujemo počitek. Končno imamo nekaj prostega časa. Usedemo se, vendar se namesto olajšanja pojavi neprijeten občutek, da bi morali nekaj početi. Morda pogledamo neopravljeno delo. Pomislimo na elektronsko pošto. Spomnimo se opravila, ki bi ga lahko dokončali. Ali pa se preprosto pojavi
Notranji nemir se lahko pojavi tudi takrat, ko je okoli nas vse mirno. Sedimo na kavču, obveznosti so končane, telefon smo odložili in nihče od nas ničesar ne zahteva. Kljub temu imamo občutek, da bi morali nekaj narediti. Misli iščejo naslednjo nalogo. Telo se težko sprosti. Tišina ni prijetna, ampak skoraj nenavadna. Včasih sploh ne
Pretirano razmišljanje se pogosto začne z občutkom, da moramo nekaj razumeti, rešiti ali predvideti. V mislih ponovno analiziramo pogovor. Sprašujemo se, kaj smo naredili narobe. Predstavljamo si, kaj bi se lahko zgodilo jutri. Iščemo razlago, ki bi nam končno prinesla mir. Toda odgovor pogosto ne pride. Namesto njega se pojavi nova misel. In nato še
Duševna izčrpanost se lahko pojavi tudi po noči, ko smo spali dovolj dolgo. Zbudimo se, opravimo običajne obveznosti in že čez nekaj ur imamo občutek, kot da nam je zmanjkalo energije. Težko se zberemo. Odločitve postanejo naporne. Pogovor zahteva več truda. Tudi preprosta naloga se zdi težja, kot bi pričakovali. Prva razlaga je pogosto preprosta:
Čustvena regulacija je ena tistih psiholoških sposobnosti, ki jo pogosto opazimo šele takrat, ko nam začne primanjkovati prostora med tem, kar čutimo, in tem, kar naredimo. Partner izreče stavek in v nekaj sekundah eksplodiramo. Prejmemo kritiko in ves večer premlevamo pogovor. Nekdo ne odgovori na sporočilo in naš um začne ustvarjati vedno bolj neprijetne razlage.
