Zakaj ne moremo odložiti telefona, čeprav pogosto zelo dobro vemo, da smo ga preverili pred nekaj trenutki? Odklenemo zaslon. Pogledamo sporočila. Preverimo družbeno omrežje. Zapremo aplikacijo. Čez nekaj minut je telefon ponovno v roki. Včasih sploh ne vemo, zakaj smo ga vzeli. Ni zazvonil. Ni zavibriral. Nismo pričakovali pomembnega sporočila. Roka je preprosto segla po
Družbena omrežja in primerjanje z drugimi so postali skoraj neločljiv del digitalnega vsakdana. Odpremo telefon in v nekaj minutah vidimo nekoga na potovanju, nekoga z novo hišo, uspešno kariero, popolnim telesom, srečno družino ali življenjem, ki je na fotografiji videti skoraj brezhibno. Nato pogledamo svoje življenje. Ponedeljkovo jutro. Obveznosti. Neopravljeno delo. Utrujenost. Konflikt, o katerem
Umetna inteligenca in človeški odnosi so bili še pred nekaj leti tema, ob kateri bi vprašanje, ali lahko UI nadomesti človeka, zvenelo skoraj absurdno. Danes ni več tako. Ljudje se z umetno inteligenco pogovarjajo o delu, odnosih, strahovih, osamljenosti in življenjskih odločitvah. Nekateri se k istemu sistemu vračajo vsak dan. UI lahko pozna kontekst prejšnjih
Še nikoli nismo imeli toliko možnosti za komunikacijo. Sporočila lahko pošljemo v nekaj sekundah, družbena omrežja nas povezujejo z ljudmi po vsem svetu, umetna inteligenca pa nam danes omogoča celo pogovor s sistemom, ki je dosegljiv skoraj kadarkoli. Kljub temu lahko človek ostane osamljen. Prav zato postaja osamljenost in umetna inteligenca eno zanimivejših psiholoških vprašanj
Še nedavno je bil pogovor z računalnikom predvsem izmenjava ukazov. Človek je nekaj zahteval, sistem pa je izvedel nalogo. Z generativno umetno inteligenco se je ta odnos začel spreminjati. UI danes odgovarja v naravnem jeziku. Spomni se konteksta pogovora, postavlja vprašanja, prilagaja ton, uporablja naše ime in se lahko odzove na način, ki ga doživljamo
Umetna inteligenca nam lahko v nekaj sekundah razloži zapleten pojem, povzame besedilo, primerja argumente, poišče možne napake in predlaga rešitev. Prav zaradi te učinkovitosti se pojavlja pomembno vprašanje: kaj se ob tem dogaja z našim lastnim razmišljanjem? Umetna inteligenca in kritično mišljenje nista nujno nasprotnika. Raziskave kažejo kompleksnejšo sliko. UI lahko človeku pomaga analizirati informacije,
Odločitev, kateri film bomo gledali, kateri izdelek bomo kupili, katero novico bomo odprli ali katero vsebino bomo prebrali, pogosto doživljamo kot svojo. In v pomembnem smislu tudi je. Toda digitalno okolje, v katerem izbiramo, ni nevtralno. Algoritmi razvrščajo informacije, priporočajo izdelke, izbirajo vsebine, določajo vrstni red rezultatov in našo pozornost usmerjajo k nekaterim možnostim, medtem
Umetni inteligenci zastavimo vprašanje. V nekaj sekundah dobimo jasen, urejen in samozavestno napisan odgovor. Ni dolgega premisleka, vidnega omahovanja ali zadrege. Sistem nam lahko razloži zapleten pojem, predlaga rešitev, povzame raziskavo ali svetuje, kako naj se nečesa lotimo. In prav tu se lahko zgodi nekaj psihološko zelo zanimivega. Odgovoru začnemo zaupati, še preden smo preverili,
Predstavljajte si povsem običajno situacijo. Pred vami je zahtevno besedilo, problem, ki ga ne razumete najbolje, ali vprašanje, na katero ne poznate odgovora. Še pred nekaj leti bi morda iskali informacije, primerjali razlage, naredili nekaj napak in šele nato prišli do rešitve. Danes lahko vprašanje v nekaj sekundah prepustimo umetni inteligenci. Odgovor dobimo hitreje. Toda
Še pred nekaj leti smo ob neznanem vprašanju odprli iskalnik, pregledali več zadetkov, primerjali informacije in poskušali oblikovati odgovor. Danes lahko umetni inteligenci napišemo eno vprašanje in v nekaj sekundah dobimo razlago, povzetek, predlog ali celo skoraj dokončano rešitev. To je izjemno uporabno. Toda hkrati odpira pomembnejše vprašanje od tega, kaj vse umetna inteligenca zmore.
