Družbena omrežja in primerjanje z drugimi so postali skoraj neločljiv del digitalnega vsakdana. Odpremo telefon in v nekaj minutah vidimo nekoga na potovanju, nekoga z novo hišo, uspešno kariero, popolnim telesom, srečno družino ali življenjem, ki je na fotografiji videti skoraj brezhibno.
Nato pogledamo svoje življenje.
Ponedeljkovo jutro. Obveznosti. Neopravljeno delo. Utrujenost. Konflikt, o katerem na Instagramu seveda ni fotografije.
In pojavi se misel:
»Zakaj imajo drugi življenje bolj urejeno kot jaz?«
Problem ni nujno v tem, da je življenje drugih dejansko boljše. Problem je lahko v primerjavi dveh zelo različnih vrst informacij: svoje življenje poznamo od znotraj, življenje drugih pa pogosto opazujemo skozi skrbno izbrane trenutke.
Prav zato je socialno primerjanje eden pomembnih psiholoških mehanizmov za razumevanje vpliva družbenih omrežij. Novejše raziskave kažejo povezave med spletnim socialnim primerjanjem, samopodobo in različnimi vidiki psihološkega blagostanja, vendar učinki niso pri vseh ljudeh enaki.
Družbena omrežja in primerjanje z drugimi: zakaj to sploh počnemo?
Primerjanje z drugimi ni izum družbenih omrežij.
Ljudje smo to počeli veliko prej, preden je obstajal Instagram.
Primerjamo sposobnosti, dosežke, videz, družbeni položaj, odnose in številne druge značilnosti.
Takšne primerjave nam lahko pomagajo odgovoriti na vprašanja:
Kako mi gre?
Kje sem glede na druge?
Kaj je mogoče doseči?
Ali sem dovolj dober?
Socialno primerjanje zato samo po sebi ni nekaj patološkega.
Lahko nam ponudi orientacijo, informacijo in celo motivacijo.
Digitalno okolje pa je nekaj bistveno spremenilo.
Nekoč smo se večinoma primerjali z ljudmi, ki smo jih srečevali v svojem okolju. Danes lahko v nekaj minutah pogledamo življenja več deset ali več sto ljudi.
In to niso nujno naključni ljudje.
Algoritmi nam lahko vedno znova prikazujejo vsebine, ki pritegnejo našo pozornost.
Naš prostor za socialno primerjanje je zato postal skoraj neomejen.
Ne primerjamo svojega življenja z življenjem drugega človeka
Ko opazujemo drugo osebo na družbenem omrežju, pogosto pozabimo na pomembno asimetrijo.
Svoje življenje poznamo skoraj v celoti.
Poznamo svoje dvome.
Neuspehe.
Strahove.
Jutra, ko se nam nič ne da.
Pogovore, ki so šli narobe.
Račune.
Negotovosti.
Napake.
Pri drugi osebi pa pogosto vidimo izbor.
Fotografijo z dopusta.
Napredovanje.
Nasmejan partnerski trenutek.
Rezultat treninga.
Uspešen projekt.
Problem zato ni samo v primerjanju.
Primerjamo celotno lastno izkušnjo z izbranim delom izkušnje drugega človeka.
To je psihološko neenakovredna primerjava.
Zakaj se največkrat primerjamo navzgor?
V psihologiji govorimo o primerjanju navzgor, kadar se primerjamo z osebo, ki jo na določenem področju zaznavamo kot uspešnejšo, privlačnejšo, bogatejšo ali kako drugače boljšo od sebe.
Takšna primerjava ima lahko različne posledice.
Nekdo lahko pomisli:
»Če je uspelo tej osebi, lahko morda tudi meni.«
V tem primeru primerjava postane vir informacije ali motivacije.
Drugi človek pa lahko ob isti vsebini pomisli:
»Nikoli ne bom takšen.«
Primerjava v tem primeru poudari zaznano razliko med nami in drugo osebo.
Zato ni dovolj vprašati, ali se primerjamo.
Pomembno je tudi:
Kako primerjavo interpretiramo?
Pregled raziskav socialnega primerjanja in duševnega zdravja poudarja prav to kompleksnost. Socialne primerjave niso vedno negativne, njihovi učinki pa so odvisni od posameznika, konteksta in načina, kako primerjavo doživimo.
Družbena omrežja ustvarjajo svet izjem
Predstavljajmo si sto ljudi.
Eden izmed njih danes dobi novo službo.
Drugi je na Maldivih.
Tretji je pravkar pretekel maraton.
Četrti praznuje obletnico.
Peti je kupil avtomobil.
Šesti je dosegel pomemben poslovni uspeh.
Če vsak objavi samo svoj najbolj zanimiv trenutek, lahko na zaslonu nastane svet, v katerem se zdi, da se vsem ves čas dogaja nekaj izjemnega.
Posamezen zapis je lahko popolnoma resničen.
Toda celoten vtis je lahko zavajajoč.
Ne zato, ker bi vsi lagali.
Ampak zato, ker opazujemo koncentracijo izbranih trenutkov velikega števila ljudi.
Naš običajen torek nato tekmuje z najboljšimi trenutki stotih drugih življenj.
To tekmovanje je težko dobiti.
Ko se primerjanje preseli na telo
Posebej dobro raziskano področje je telesna samopodoba.
Vizualna družbena omrežja omogočajo stalno izpostavljenost fotografijam teles, obrazov, vadbe, prehrane in življenjskega sloga.
Pri tem lahko pozabimo, koliko dejavnikov vpliva na podobo, ki jo gledamo.
Izbor fotografije.
Svetloba.
Kot fotografiranja.
Poza.
Urejanje slike.
Filtri.
In danes tudi umetna inteligenca.
Kljub temu se lahko človek na prikazano podobo odzove, kot da predstavlja običajno resničnost.
Sistematični pregled in metaanaliza 83 raziskav s 55.440 udeleženci sta pokazala zmerno pozitivno povezanost med več spletnimi socialnimi primerjavami in več skrbmi glede telesne podobe. Ugotovljena je bila tudi povezava z več simptomi motenj hranjenja in nižjo pozitivno telesno samopodobo.
Pomembno pa je poudariti, da gre pri velikem delu literature za povezanosti.
Iz korelacije ne moremo samodejno sklepati, da je socialno primerjanje edini ali neposredni vzrok težav s telesno samopodobo.
Zakaj nam razum ne prepreči primerjanja?
Večina ljudi ve, da družbena omrežja ne prikazujejo celotnega življenja.
Vemo, da ljudje izbirajo fotografije.
Vemo, da obstajajo filtri.
Vemo, da nekdo verjetno ne fotografira partnerskega prepira, neuspešnega razgovora ali večera, ko sedi doma in ne počne nič posebnega.
Pa vendar primerjava še vedno deluje.
To lepo pokaže razliko med intelektualnim razumevanjem in avtomatskim psihološkim odzivom.
Lahko razumemo, da gledamo selekcionirano vsebino, vendar se ob njej še vedno pojavi občutek:
»Drugim gre bolje.«
Podoben princip sem obravnaval tudi pri vedenjskih vzorcih. Uvid je pomemben, vendar sam po sebi ne izključi avtomatskega odziva.
Primerjanje lahko vpliva na samospoštovanje
Ko se primerjamo navzgor, ne ocenjujemo samo druge osebe.
Hkrati ocenjujemo sebe.
Njihov uspeh lahko postane merilo našega neuspeha.
Njihov videz merilo našega videza.
Njihov odnos merilo našega odnosa.
Njihova kariera merilo naše kariere.
Raziskave kažejo, da je lahko socialno primerjanje eden od mehanizmov, preko katerih je uporaba družbenih omrežij povezana s samospoštovanjem in blagostanjem. Raziskava Wanga in sodelavcev je na primer pokazala vlogo primerjanja navzgor in samospoštovanja v povezavi med uporabo družbenih omrežij in subjektivnim blagostanjem.
Novejše raziskave dodatno kažejo, da je lahko posebej pomembna prav narava primerjave, ne samo količina uporabe omrežij.
Vsi uporabniki niso enako občutljivi
Dva človeka lahko gledata popolnoma isto objavo in jo doživita drugače.
Prvi vidi fotografijo uspešnega podjetnika in pomisli:
»Zanimivo. Kaj se lahko iz tega naučim?«
Drugi pomisli:
»Pri svojih letih bi moral biti že veliko dlje.«
Objava je ista.
Psihološki proces ni.
Na učinek lahko vplivajo trenutno razpoloženje, samospoštovanje, področje primerjave, podobnost z osebo, osebna pomembnost področja in posameznikova nagnjenost k socialnemu primerjanju.
Zato preprosta trditev, da so družbena omrežja škodljiva, ni dovolj natančna.
Sodobni pregled področja opozarja, da so učinki socialnih primerjav heterogeni in močno odvisni od konteksta.
Pasivno gledanje in aktivno sodelovanje nista nujno ista izkušnja
Pomembno je tudi, kaj na družbenem omrežju počnemo.
Ni isto, ali se pogovarjamo s prijateljem, objavimo nekaj svojega, sodelujemo v skupnosti ali dvajset minut samo pregledujemo fotografije drugih ljudi.
Pri pasivnem pregledovanju smo lahko posebej izpostavljeni informacijam o življenju drugih, ne da bi pri tem sami ustvarjali socialno interakcijo.
To lahko ustvari idealne pogoje za primerjanje.
Vendar tudi tukaj rezultati raziskav niso povsem enotni. Kritični pregledi opozarjajo, da povezave med pasivno uporabo, primerjanjem, zavistjo in blagostanjem niso enake pri vseh ljudeh in v vseh situacijah.
Zato je bolj uporabno vprašanje kot:
»Koliko časa sem bil na Instagramu?«
lahko:
»Kaj sem tam počel in kako sem se po tem počutil?«
Algoritem ne izbira vsebine glede na naše psihološko blagostanje
Družbeno omrežje ni nevtralno zaporedje vseh objav ljudi, ki jih poznamo.
Vsebina je pogosto algoritmično razvrščena.
To pomeni, da je pomembno razumeti tudi širši sistem, v katerem primerjanje nastaja.
V članku Algoritmi in naše odločitve: koliko odločamo sami? sem obravnaval, kako digitalni sistemi usmerjajo našo pozornost in oblikujejo prostor, v katerem sprejemamo odločitve.
Podoben princip velja pri družbenih omrežjih.
Vsebina, ki jo vidimo, ni nujno reprezentativen vzorec sveta.
Je rezultat kombinacije ljudi, ki jim sledimo, njihovega izbora objav, našega preteklega vedenja in algoritmičnega razvrščanja.
Ko se primerjamo, se zato pogosto primerjamo z realnostjo, ki je bila večkrat filtrirana, najprej skozi izbiro drugih ljudi, nato še skozi digitalni sistem.
Ko uspeh drugega postane dokaz našega neuspeha
Eden problematičnejših miselnih premikov se zgodi, ko uspeh druge osebe ne ostane informacija o njej, ampak postane sodba o nas.
Nekdo objavi napredovanje.
Mi pomislimo:
»Jaz zaostajam.«
Nekdo objavi fotografijo s partnerjem.
Mi pomislimo:
»Z mojim odnosom je nekaj narobe.«
Nekdo objavi fotografijo s potovanja.
Mi pomislimo:
»Moje življenje je dolgočasno.«
V nobenem od teh primerov objava sama po sebi ne vsebuje takšne sodbe.
Sodbo ustvarimo mi.
To je pomembna točka za psihološko samorefleksijo.
Dogodek v življenju drugega človeka ni avtomatično merilo vrednosti našega življenja.
Ali moramo zato prenehati uporabljati družbena omrežja?
Za večino ljudi odgovor ni nujno popolna odstranitev.
Družbena omrežja lahko omogočajo stik, skupnosti, izmenjavo znanja, ustvarjalnost, profesionalno povezovanje in dostop do informacij.
Raziskave tudi ne kažejo, da bi bila vsaka uporaba pri vsakem človeku psihološko škodljiva. Pregled raziskav med odraslimi je pokazal tako pozitivne kot negativne povezave med uporabo družbenih omrežij in različnimi vidiki duševnega zdravja ter blagostanja. Avtorji pregleda zato poudarjajo kompleksnost odnosa med načinom uporabe in psihološkimi izidi.
Bolj smiselno je razumeti lastne vzorce uporabe.
Katere vsebine nas navdihujejo?
Katere sprožijo občutek manjvrednosti?
Katerim profilom sledimo samo zato, da se z njimi primerjamo?
Kako se počutimo po desetih minutah pregledovanja?
In predvsem:
Ali po uporabi družbenega omrežja svoje življenje doživljamo drugače kot pred njo?
Pet vprašanj, ki lahko prekinejo avtomatsko primerjanje
Ko opazimo, da nas neka objava potegne v primerjanje, si lahko zastavimo nekaj preprostih vprašanj.
1. Kaj pravzaprav primerjam?
Ali primerjam svoje celotno življenje z enim trenutkom druge osebe?
2. Kaj o tej osebi ne vem?
Fotografija pokaže trenutek. Ne pokaže nujno cene, poti, težav ali okoliščin.
3. Zakaj je to področje zame tako pomembno?
Močan čustveni odziv lahko pokaže, kje sami čutimo negotovost ali neizpolnjeno željo.
4. Me primerjava motivira ali zmanjšuje?
Če nam pokaže možnost, je lahko uporabna. Če postane ponavljajoča se sodba o lastni vrednosti, opravlja drugačno funkcijo.
5. Ali uporabljam merilo, po katerem sploh želim živeti?
Morda se primerjamo glede statusa, videza ali življenjskega sloga, ki v resnici ni pomemben za naše vrednote.
Primerjanje lahko postane informacija o nas
Socialnega primerjanja ni treba vedno zatirati.
Včasih ga lahko uporabimo kot podatek.
Če nas močno prizadene uspeh druge osebe, se lahko vprašamo:
Kaj mi ta odziv pove o meni?
Morda si želimo več ustvarjalnosti.
Morda pogrešamo bližino.
Morda smo nezadovoljni z delom.
Morda smo zanemarili svoje telo.
Morda pa samo uporabljamo merilo, ki smo ga nezavedno prevzeli od okolja.
Na tej točki se primerjanje spremeni iz avtomatske sodbe v možnost samorazumevanja.
Namesto:
»Zakaj nisem kot ta oseba?«
lahko vprašamo:
»Kaj mi moj odziv pove o življenju, ki ga želim živeti?«
Zaključek
Družbena omrežja niso ustvarila človeške potrebe po primerjanju.
So pa ustvarila okolje, v katerem lahko to počnemo skoraj neprestano.
Vsak dan lahko opazujemo dosežke, telesa, odnose, potovanja in življenjske trenutke velikega števila ljudi.
Pri tem hitro pozabimo, da svoj vsakdan primerjamo z njihovim izborom.
Zato problem pogosto ni samo v tem, kar vidimo.
Pomembno je tudi, kaj iz tega sklepamo o sebi.
Uspeh drugega človeka ni dokaz našega neuspeha.
Lep trenutek druge osebe ni dokaz, da je naše življenje slabo.
In fotografija nikoli ni celotno življenje.
Ko to razumemo, socialnega primerjanja morda ne bomo popolnoma ustavili.
Lahko pa mu odvzamemo nekaj moči, da določa, kako vrednotimo sebe.
»Na družbenih omrežjih pogosto primerjamo svojo vsakdanjo resničnost z izbranimi trenutki drugih. Težava ni samo v primerjavi. Težava nastane, ko iz nje naredimo merilo lastne vrednosti.«
Danijel Horvat, psiholog
Nadaljujte z raziskovanjem
Če želite razumeti, kako digitalno okolje izbira in razvršča informacije, ki prihajajo do nas, preberite Algoritmi in naše odločitve: koliko odločamo sami?.
Digitalne primerjave so povezane tudi z vprašanjem osamljenosti in občutka pripadnosti. Več o tem preberite v članku Osamljenost v času umetne inteligence: nas lahko UI res poveže?.
Za širši pogled na vpliv tehnologije na naše mišljenje priporočam tudi članek Umetna inteligenca in človek: kako UI spreminja naše razmišljanje?.
Naslednji članek v sklopu bo Zakaj ne moremo odložiti telefona?, kjer bomo pogledali psihologijo preverjanja telefona, pričakovanja nagrade, navad in digitalnih sprožilcev.
Več o strokovnem delu in možnostih sodelovanja najdete na strani Storitve Psihovizije.
O avtorju
Danijel Horvat, magister psihologije
Psiholog, raziskovalec in avtor. Na Psihoviziji povezuje psihološko znanje, raziskovalni pristop in praktične izkušnje ter psihološka spoznanja približuje posameznikom in organizacijam na strokoven, razumljiv in uporaben način.
Njegovo poslanstvo je pomagati ljudem bolje razumeti sebe in svoje situacije, prepoznavati ter razvijati potenciale in premagovati notranje ovire, ki jih omejujejo pri osebnem in poklicnem razvoju.
S svojim delom psihologijo približuje resničnemu življenju ter ustvarja znanje, ideje in praktična orodja, ki posameznikom pomagajo bolje razumeti sebe, sprejemati kakovostnejše odločitve, ustvarjati pozitivne spremembe ter živeti bolj zavestno, kakovostno in izpolnjeno.
V ospredju njegovega dela je prepričanje, da pravo razumevanje človeka ni samo cilj psihologije, temveč tudi izhodišče za njegov razvoj.
Viri in literatura
Arigo, D., Bercovitz, I., Lapitan, E., & Gular, S. (2024). Social comparison and mental health. Current Treatment Options in Psychiatry, 11, 17–33. https://doi.org/10.1007/s40501-024-00313-0
Bonfanti, R. C., Melchiori, F., Teti, A., Albano, G., Raffard, S., Rodgers, R., & Lo Coco, G. (2025). The association between social comparison in social media, body image concerns and eating disorder symptoms: A systematic review and meta-analysis. Body Image, 52, 101841. https://doi.org/10.1016/j.bodyim.2024.101841
Wang, J. L., Wang, H. Z., Gaskin, J., & Hawk, S. (2017). The mediating roles of upward social comparison and self-esteem and the moderating role of social comparison orientation in the association between social networking site usage and subjective well-being. Frontiers in Psychology, 8, 771. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2017.00771
Koh, G. K., Yong, J. Q. Y. O., Lee, A. R. Y. B., Ong, B. S. Y., Yau, C. E., Ho, C. S. H., & Goh, Y. S. (2024). Social media use and its impact on adults’ mental health and well-being: A scoping review. Worldviews on Evidence-Based Nursing, 21(4), 345–394. https://doi.org/10.1111/wvn.12727