Kaj je generalizirana anksiozna motnja?

Simptomi, vzroki in zdravljenje

Ali se vam pogosto zgodi, da vas skrbi za stvari, ki se še niso zgodile? Razmišljate o zdravju, denarju, družini, službi in prihodnosti, čeprav trenutno ni neposredne nevarnosti? Ko se ena skrb razreši, se kmalu pojavi naslednja?

Občasna zaskrbljenost je običajen del življenja. Pomaga nam predvidevati težave, načrtovati in se pripraviti na pomembne dogodke.

Toda pri nekaterih ljudeh skrb postane skoraj stalna spremljevalka vsakdana.

Tudi ko je vse navidezno v redu, se pojavlja občutek, da se bo nekaj slabega zgodilo.

Takšno doživljanje je lahko povezano z generalizirano anksiozno motnjo.

Kaj je generalizirana anksiozna motnja, kako jo prepoznamo in zakaj se človek včasih ne more nehati obremenjevati s skrbmi, čeprav razume, da so pretirane?

Kaj je generalizirana anksiozna motnja?

Generalizirana anksiozna motnja (GAM) je duševna motnja, za katero sta značilni pretirana anksioznost in zaskrbljenost glede različnih področij življenja, ki ju posameznik težko obvladuje.

V mednarodni strokovni literaturi se uporablja izraz generalized anxiety disorder (GAD).

Skrbi se lahko nanašajo na zdravje, družino, delo, finance, odnose, vsakodnevne obveznosti ali dogodke, ki se še niso zgodili.

Pri generalizirani anksiozni motnji ne gre samo za pogosto razmišljanje o težavah.

Zaskrbljenost je praviloma vztrajna, težko obvladljiva in povezana s psihološkimi ali telesnimi simptomi, ki pomembno vplivajo na posameznikovo življenje.

Po diagnostičnih merilih DSM-5-TR sta pretirana anksioznost in zaskrbljenost prisotni večino dni najmanj šest mesecev, nanašata pa se na različne dogodke ali dejavnosti. Pri odraslih so poleg težav z obvladovanjem skrbi pomembni tudi vsaj trije od šestih spremljajočih simptomov.

Merila med klasifikacijskima sistemoma DSM in ICD niso popolnoma enaka. Diagnozo zato postavi ustrezno usposobljen strokovnjak na podlagi celovite ocene, ne zgolj trajanja skrbi ali rezultata spletnega vprašalnika.

Zgodba iz vsakdanjega življenja: Ko se ena skrb konča, se začne druga

Naslednja zgodba je izmišljena in namenjena ponazoritvi psiholoških procesov. Ne predstavlja dejanskega primera iz strokovne obravnave.

Maja je stara 41 let. Zaposlena je v računovodstvu, ima dva otroka in živi z možem.

Njeni sodelavci jo opisujejo kot odgovorno, natančno in zanesljivo.

Maja pa svoje življenje doživlja drugače.

Ko se zjutraj zbudi, najprej pomisli na obveznosti, ki jo čakajo.

»Kaj če sem včeraj naredila napako pri obračunu?«

Na poti v službo razmišlja o otrocih.

»Kaj če se kateremu kaj zgodi?«

Ko prejme sporočilo moža, da bo prišel nekoliko pozneje, se v mislih hitro pojavijo neprijetne možnosti.

»Kaj če je imel prometno nesrečo?«

Pokliče ga.

Ko ji pove, da je obtičal na sestanku, občuti olajšanje.

Toda to traja le kratek čas.

Zvečer začne razmišljati o stroških, zdravju staršev in prihodnosti otrok.

Mož ji pogosto reče:

»Saj je vse v redu. Zakaj te vedno nekaj skrbi?«

Maja se zaveda, da njene skrbi včasih niso sorazmerne z dejansko nevarnostjo.

Toda občutek negotovosti ostaja.

Pred spanjem preveri, ali so vrata zaklenjena, ali je izključila štedilnik in ali je nastavila budilko.

Včasih se vrne še enkrat.

Ne zato, ker bi bila prepričana, da je nekaj narobe.

Temveč zato, ker težko prenese možnost, da bi kaj spregledala.

V zadnjih mesecih opaža, da je pogosto utrujena.

Ramena ima napeta, težko se osredotoča in ponoči se večkrat prebudi.

Ko ji zdravnica predlaga pogovor o anksioznosti, je presenečena.

»Ampak jaz nimam paničnih napadov,« odgovori.

Zdravnica ji pojasni, da se anksiozne motnje ne kažejo vedno kot nenadni napadi intenzivnega strahu.

Maja začne postopoma razumeti, da težava ni samo v posameznih skrbeh.

Težava je v tem, da njen um skoraj ves čas išče naslednjo nevarnost.

Psihološka razlaga Majine zgodbe

Majina zgodba ponazarja več procesov, ki so lahko značilni za generalizirano anksiozno motnjo.

Prvi je vztrajna zaskrbljenost glede različnih področij življenja.

Njene skrbi niso omejene samo na eno situacijo.

Drugi je težava pri prenehanju zaskrbljenosti.

Tudi ko prejme pomirjujočo informacijo, se njena pozornost kmalu usmeri na drugo možno nevarnost.

Tretji proces je povezan z negotovostjo.

Maja težko sprejme, da ne more predvideti in preprečiti vseh neprijetnih dogodkov.

Preverjanje in iskanje zagotovil ji lahko kratkoročno prineseta olajšanje. Toda če postaneta ponavljajoč se način odzivanja, lahko prispevata k ohranjanju zaskrbljenosti.

Pomembno je poudariti, da opisani simptomi sami po sebi ne zadostujejo za diagnozo.

Podobne težave se lahko pojavljajo tudi pri drugih duševnih motnjah, telesnih zdravstvenih stanjih ali dolgotrajnih življenjskih obremenitvah.

Prav tako ponavljajoče se preverjanje ni značilno samo za generalizirano anksiozno motnjo. Pri nekaterih ljudeh je lahko povezano tudi z obsesivno kompulzivno simptomatiko.

Zgodba zato ponazarja možne psihološke procese, ne pa diagnostičnega postopka.

Kateri so simptomi generalizirane anksiozne motnje?

Simptomi se lahko izražajo na miselni, čustveni, telesni in vedenjski ravni.

1. Pretirana zaskrbljenost

Posameznik pogosto razmišlja o možnih negativnih dogodkih, tudi kadar ni neposrednih dokazov, da se bodo zgodili.

2. Težave z obvladovanjem skrbi

Človek lahko razume, da je zaskrbljenost pretirana, vendar jo težko ustavi ali preusmeri.

3. Nemir in občutek napetosti

Pogost je občutek notranje vznemirjenosti ali nezmožnosti sprostitve.

4. Utrujenost

Dolgotrajna anksioznost je lahko povezana z izčrpanostjo, tudi kadar posameznik ni telesno zelo aktiven.

5. Težave s koncentracijo

Skrbi lahko preusmerjajo pozornost in otežujejo osredotočanje na delo, pogovor ali druge dejavnosti.

6. Razdražljivost

Posameznik se lahko hitreje odzove z nestrpnostjo, zlasti kadar je že dlje časa obremenjen.

7. Mišična napetost

Pojavijo se lahko napetost v ramenih, vratu, čeljusti ali drugih mišičnih skupinah.

8. Motnje spanja

Težave lahko vključujejo oteženo uspavanje, pogosto prebujanje ali občutek, da spanec ni bil dovolj osvežujoč.

Vsi ljudje z generalizirano anksiozno motnjo nimajo enakih simptomov.

Pomembno je tudi, da imajo navedene težave lahko druge vzroke. Na primer, utrujenost, razbijanje srca in nemir se lahko pojavljajo tudi pri nekaterih telesnih boleznih ali zaradi delovanja določenih snovi in zdravil.

Kakšna je razlika med običajno zaskrbljenostjo in generalizirano anksiozno motnjo?

Vsak človek občasno občuti skrb.

Skrb zaradi pomembnega izpita, finančne negotovosti ali bolezni bližnje osebe je lahko povsem razumljiva.

Pri generalizirani anksiozni motnji pa so skrbi praviloma izrazitejše, dolgotrajnejše, težje obvladljive in se razširjajo na različna področja življenja.

Pomembno je predvsem, koliko stiske povzročajo in kako vplivajo na vsakodnevno delovanje.

Posameznik lahko na primer zaradi zaskrbljenosti težko zaspi, se osredotoča na delo ali sproščeno preživlja čas z družino.

Vendar ni vsaka intenzivna zaskrbljenost znak duševne motnje.

Pri presoji je treba upoštevati tudi dejanske okoliščine, v katerih človek živi.

Če je nekdo izpostavljen resni finančni, zdravstveni ali družinski negotovosti, njegove skrbi niso nujno nesorazmerne.

Zakaj nastane generalizirana anksiozna motnja?

Generalizirana anksiozna motnja nima enega samega vzroka.

Njeno nastajanje in vzdrževanje je povezano s prepletom bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov.

Biološka ranljivost

Genetski in drugi biološki dejavniki lahko vplivajo na posameznikovo dovzetnost za anksiozne motnje.

Toda genetska ranljivost ne pomeni, da se bo motnja nujno razvila.

Temperament in osebnostne značilnosti

Nekateri posamezniki so občutljivejši na grožnje ali negotovost.

Takšne značilnosti lahko povečajo ranljivost, vendar same po sebi ne pomenijo duševne motnje.

Življenjske izkušnje

Dolgotrajne obremenitve, nepredvidljive okoliščine in neugodne življenjske izkušnje lahko vplivajo na razvoj anksioznosti.

Vendar iz prisotnosti motnje ne moremo sklepati, kakšno otroštvo je posameznik imel.

Naučeni načini razmišljanja

Nekateri ljudje razvijejo prepričanje, da jih stalna zaskrbljenost pripravlja na nevarnosti.

Skrb lahko doživljajo kot način preprečevanja neprijetnih presenečenj.

Netoleranca do negotovosti

Pri nekaterih posameznikih je posebej izrazita težava pri sprejemanju dejstva, da prihodnosti ni mogoče popolnoma predvideti.

Negotovost lahko doživljajo kot nekaj, kar je treba čim prej odpraviti.

To lahko spodbuja pretirano načrtovanje, preverjanje in iskanje zagotovil.

Zakaj človek ne more nehati skrbeti?

Ena pomembnih razlag je, da zaskrbljenost včasih deluje kot poskus obvladovanja negotovosti.

Posameznik lahko razmišlja:

»Če bom predvidel vse možne težave, me nič ne bo presenetilo.«

Takšno razmišljanje lahko ustvari občutek pripravljenosti.

Toda ker vseh nevarnosti ni mogoče izključiti, se lahko proces nadaljuje brez jasnega zaključka.

Ko se ena skrb razreši, se pojavi druga.

Zaskrbljenost tako ne vodi nujno do rešitve, temveč lahko postane ponavljajoč se način odzivanja na negotovost.

Pomembno je razlikovati med konstruktivnim reševanjem problema in zaskrbljenostjo.

Pri reševanju problema opredelimo težavo, poiščemo možnosti in izvedemo ustrezne korake.

Pri pretirani zaskrbljenosti pa se lahko vedno znova vračamo k vprašanjem, na katera trenutno ni mogoče zanesljivo odgovoriti.

Kako generalizirana anksiozna motnja vpliva na vsakdanje življenje?

Partnerski in družinski odnosi

Posameznik lahko pogosto išče zagotovila, da je vse v redu.

Bližnji lahko takšno vedenje razumejo kot nezaupanje, čeprav je lahko povezano s težavami pri prenašanju negotovosti.

Delo

Pretirano preverjanje, strah pred napakami in težave pri odločanju lahko povečujejo obremenjenost.

Nekateri posamezniki navzven delujejo zelo učinkovito, vendar za ohranjanje takšne učinkovitosti porabljajo veliko psihološke energije.

Spanje in počitek

Zaskrbljenost se lahko okrepi zvečer, ko je manj zunanjih dejavnosti, ki bi preusmerjale pozornost.

Telesno počutje

Dolgotrajna napetost lahko spremlja glavobole, mišično napetost, utrujenost in druge telesne težave.

Takšnih simptomov ne smemo samodejno pripisati anksioznosti brez ustrezne zdravstvene presoje.

Kakšna je razlika med generalizirano anksiozno motnjo in panično motnjo?

Pri generalizirani anksiozni motnji je v ospredju vztrajna, težko obvladljiva zaskrbljenost glede različnih področij življenja.

Pri panični motnji pa so značilni ponavljajoči se nepričakovani panični napadi ter vztrajna zaskrbljenost zaradi novih napadov oziroma spremembe vedenja zaradi njih.

Panični napad je nenadna epizoda intenzivnega strahu ali nelagodja, ki lahko vključuje razbijanje srca, tresenje, občutek dušenja ali strah pred izgubo nadzora.

Posameznik z generalizirano anksiozno motnjo lahko doživi tudi panični napad, vendar ta ni nujen za diagnozo.

Prav tako je mogoče, da se različne anksiozne motnje pojavljajo sočasno.

Kako se zdravi generalizirana anksiozna motnja?

Generalizirana anksiozna motnja je obravnavljiva in obstajajo učinkoviti načini zdravljenja.

Izbira je odvisna od izraženosti simptomov, posameznikovih potreb, predhodnega zdravljenja, zdravstvenega stanja in strokovne ocene.

Kognitivno vedenjska terapija

Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je ena najbolje raziskanih psihoterapevtskih oblik zdravljenja generalizirane anksiozne motnje.

Vključuje prepoznavanje in spreminjanje procesov, ki vzdržujejo pretirano zaskrbljenost, ter razvijanje drugačnih načinov odzivanja na negotovost.

V obravnavi se lahko uporabljajo tudi vedenjske strategije in postopno soočanje z negotovostjo.

Zdravljenje z zdravili

Pri nekaterih posameznikih so ustrezna tudi zdravila, zlasti določeni antidepresivi iz skupin SSRI ali SNRI.

O uvedbi, izbiri in spremljanju zdravljenja odloča zdravnik.

Zdravil ni priporočljivo uvajati, spreminjati ali opuščati brez ustreznega zdravstvenega posveta.

Kombinirana obravnava

V določenih primerih je primerna kombinacija psihoterapije in zdravil.

Podporne vsakodnevne navade

Urejen spanec, primerna telesna dejavnost, zmanjševanje pretiranega uživanja kofeina in ohranjanje podpornih odnosov lahko prispevajo k splošnemu počutju.

Vendar takšne navade niso nadomestilo za strokovno zdravljenje, kadar je to potrebno.

Za dodatne strokovne informacije je koristen tudi pregled Generalised anxiety disorder in adults: Management, ki ga objavlja britanski National Institute for Health and Care Excellence (NICE).

Praktična vaja: Ali rešujem problem ali se vrtim v skrbeh?

Naslednja vaja je namenjena samorefleksiji. Ni diagnostični pripomoček in ne nadomešča zdravljenja.

Prvi korak: Zapišite skrb

Primer: »Kaj če bom izgubil zaposlitev?«

Drugi korak: Preverite, kaj dejansko veste

Ali obstajajo konkretne informacije, ki kažejo na neposredno tveganje?

Ali razmišljate predvsem o možnosti, za katero trenutno nimate dokazov?

Tretji korak: Ločite rešljive in hipotetične težave

Če imate konkretno težavo, določite izvedljiv korak.

Če gre za negotov dogodek v prihodnosti, preverite, ali lahko trenutno sploh kaj smiselnega storite.

Četrti korak: Opazujte iskanje zagotovil

Ali isto vprašanje večkrat preverjate, čeprav ste odgovor že prejeli?

Ali olajšanje traja samo kratek čas?

Peti korak: Vadite sprejemanje omejene gotovosti

Poskusite oblikovati misel:

»Ne morem vedeti vsega, kar se bo zgodilo. Lahko pa ukrepam glede stvari, na katere imam trenutno vpliv.«

Namen ni prepričevanje, da se nič slabega ne more zgoditi.

Namen je razlikovati med odgovornim ravnanjem in nenehnim poskusom odpravljanja vsake negotovosti.

Če izvajanje vaje izrazito povečuje stisko, jo prekinite in se o ustreznem pristopu posvetujte s strokovnjakom.

Najpogostejša vprašanja o generalizirani anksiozni motnji

1. Kaj je generalizirana anksiozna motnja?

Generalizirana anksiozna motnja je duševna motnja, za katero je značilna pretirana, vztrajna in težko obvladljiva zaskrbljenost glede različnih področij življenja. Pogosto jo spremljajo nemir, utrujenost, težave s koncentracijo, mišična napetost, razdražljivost ali motnje spanja. Pomembno je, da simptomi povzročajo klinično pomembno stisko ali ovirajo posameznikovo delovanje. Diagnozo postavi ustrezno usposobljen strokovnjak.

2. Kakšni so simptomi generalizirane anksiozne motnje?

Najznačilnejša je vztrajna zaskrbljenost, ki jo posameznik težko obvladuje. Pojavljajo se lahko notranji nemir, utrujenost, razdražljivost, težave s koncentracijo, mišična napetost in motnje spanja. Simptomi se med posamezniki razlikujejo. Ker se podobne težave pojavljajo tudi pri drugih zdravstvenih stanjih, samo njihova prisotnost ne zadostuje za diagnozo.

3. Kako vem, ali imam generalizirano anksiozno motnjo?

Pomembni opozorilni znaki so dolgotrajna zaskrbljenost glede različnih področij življenja, težave pri obvladovanju skrbi in pomemben vpliv na spanje, odnose, delo ali vsakodnevno počutje. Pri ocenjevanju simptomov se lahko uporablja tudi vprašalnik GAD-7, vendar njegov rezultat ni diagnoza. Za ustrezno presojo je potreben strokovni pogovor, ki upošteva trajanje težav, okoliščine in druge možne vzroke.

4. Kakšna je razlika med anksioznostjo in generalizirano anksiozno motnjo?

Anksioznost je čustveno in telesno stanje, ki ga lahko doživlja vsak človek, zlasti ob nevarnosti ali negotovosti. Generalizirana anksiozna motnja pa je klinično opredeljeno stanje, pri katerem sta zaskrbljenost in anksioznost vztrajni, težko obvladljivi ter pomembno vplivata na življenje. Vsaka anksioznost torej ni duševna motnja.

5. Ali je generalizirana anksiozna motnja ozdravljiva?

Pri številnih ljudeh se simptomi z ustreznim zdravljenjem pomembno zmanjšajo, nekateri dosežejo tudi remisijo. Potek je individualen in pri nekaterih so težave dolgotrajnejše ali se ponovno pojavijo. Med uveljavljenimi načini zdravljenja sta kognitivno vedenjska terapija in ustrezno zdravljenje z zdravili. Zgodnja prepoznava težav in strokovna obravnava lahko pomembno prispevata k izboljšanju.

6. Zakaj me ves čas nekaj skrbi?

Vztrajna zaskrbljenost je lahko povezana s stresom, negotovostjo, življenjskimi okoliščinami ali različnimi psihološkimi procesi. Pri nekaterih ljudeh postane skrb način poskušanja nadzora nad prihodnostjo. Če so skrbi pretirane, trajajo dlje časa in pomembno vplivajo na vsakodnevno delovanje, je smiselno poiskati strokovno oceno. Samo pogosto razmišljanje o prihodnosti še ne pomeni generalizirane anksiozne motnje.

7. Kako pomagati osebi z generalizirano anksiozno motnjo?

Koristno je, da njeno stisko vzamemo resno, jo poslušamo brez razvrednotenja in je ne obtožujemo, da pretirava. Lahko jo spodbudimo k strokovni pomoči in jo podpremo pri vsakodnevnih obveznostih. Pomembno pa je tudi, da se ne vključujemo v neskončno ponavljajoče se preverjanje in zagotavljanje gotovosti, kadar takšno vedenje vzdržuje težave. O ustreznih načinih podpore se je mogoče posvetovati tudi s strokovnjakom.

Generalizirana anksiozna motnja in potreba po nadzoru: Povezava s knjigo Vzorci, ki živijo v nas

Pri razumevanju generalizirane anksiozne motnje je pomembno vprašanje, zakaj lahko človek negotovost doživlja kot nekaj, kar mora nenehno nadzorovati.

V knjigi Vzorci, ki živijo v nas Danijel Horvat obravnava vzorce nadzora, perfekcionizma in premlevanja.

V razdelku Nadzor in perfekcionizem pojasnjuje, da so načrtovanje, preverjanje in predvidevanje lahko zelo koristne sposobnosti.

Težava lahko nastane, ko posameznik občutek varnosti začne pogojevati s tem, da mora imeti vse pod nadzorom.

Takrat nepredvidljivost ni več samo neprijetna, temveč lahko postane doživeta kot grožnja.

Knjiga opisuje tudi premlevanje kot proces, pri katerem ima posameznik občutek, da problem rešuje, vendar se lahko ponavljajoče vrača k istim mislim brez novih informacij.

Ta razlaga je uporabna pri razumevanju vztrajnih skrbi, čeprav premlevanje in zaskrbljenost nista povsem enaka psihološka procesa.

Pri generalizirani anksiozni motnji lahko posameznik zaskrbljenost doživlja kot pripravo na morebitne nevarnosti.

Toda če poskuša predvideti vse možne izide, lahko ostaja ujet v nenehnem preverjanju prihodnosti.

Pomembno je poudariti, da opisani vedenjski vzorci niso diagnostična merila za generalizirano anksiozno motnjo in ne pojasnijo vseh njenih vzrokov.

Pomagajo pa razumeti nekatere načine, s katerimi posameznik poskuša zmanjševati negotovost.

Več o nastajanju in spreminjanju takšnih odzivov lahko preberete v prispevku Človek in vedenjski vzorci.

Knjiga Vzorci, ki živijo v nas je brezplačno dostopna v Psihološki knjižnici Psihovizije.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, kadar so skrbi vztrajne, jih težko obvladujete ali pomembno vplivajo na spanje, delo, odnose in vsakodnevno življenje.

Prvi korak je lahko pogovor z osebnim zdravnikom, ki lahko presodi tudi morebitne telesne vzroke simptomov in predlaga nadaljnjo obravnavo.

Če se pojavijo misli na samopoškodovanje ali samomor, je pomembno poiskati takojšnjo pomoč. Ob neposredni nevarnosti v Sloveniji pokličite 112.

Zaključek: Ko skrb ne prinaša več varnosti

Skrb je lahko koristna, kadar nas spodbuja k pripravi in reševanju resničnih težav.

Toda ko postane vztrajna, težko obvladljiva in se razširi na skoraj vsa področja življenja, lahko začne pomembno omejevati človekovo počutje in delovanje.

Generalizirana anksiozna motnja ni dokaz šibkosti, pomanjkanja značaja ali nezadostne volje.

Gre za prepoznano duševno motnjo, za katero obstajajo učinkoviti načini zdravljenja.

Pomemben korak je lahko spoznanje, da nam ni treba vnaprej odpraviti vsake negotovosti, da bi lahko živeli kakovostno življenje.

Občutek varnosti ne nastane vedno takrat, ko poznamo vse odgovore. Včasih se razvija tudi skozi sposobnost živeti z vprašanji, na katera danes še ne moremo odgovoriti.

Povezani psihološki pojmi

Anksioznost, panična motnja, stres, kognitivna pristranskost, samonadzor, psihološka odpornost, perfekcionizem, premlevanje.

Strokovni viri

American Psychiatric Association. (2022). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed., text rev.). https://doi.org/10.1176/appi.books.9780890425787

Craske, M. G., & Stein, M. B. (2016). Anxiety. The Lancet, 388(10063), 3048–3059. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(16)30381-6

National Institute for Health and Care Excellence. (2011, posodobljeno 2020). Generalised anxiety disorder and panic disorder in adults: Management (Clinical guideline CG113). https://www.nice.org.uk/guidance/cg113

Spitzer, R. L., Kroenke, K., Williams, J. B. W., & Löwe, B. (2006). A brief measure for assessing generalized anxiety disorder: The GAD-7. Archives of Internal Medicine, 166(10), 1092–1097. https://doi.org/10.1001/archinte.166.10.1092

Horvat, D. (2024). Vzorci, ki živijo v nas. Psihovizija.

Avtor: Danijel Horvat, magister psihologije